Enostaven vodič po probiotikih
Probiotične bakterije izkazujejo posebne lastnosti, ki jim omogočajo tekmovanje z zdravju škodljivimi bakterijami na ciljnih mestih. Te lastnosti vključujejo razgradnjo sestavin hrane, spodbujanje delovanja prebavil in krepitev imunske odpornosti.
Probiotiki se že več desetletij uporabljajo v različnih dietah zaradi njihovih pozitivnih učinkov na človeško zdravje. Definirani so kot »bakterije, ki, kadar so dane gostitelju v zadostnih količinah, izboljšajo njihovo zdravje«.
V telesu imamo povprečno približno en kilogram bakterij, ki jih lahko razdelimo na dobre in slabe. S probiotiki vnašamo različne koristne bakterijske seve, ki nam pomagajo obnoviti oslabljeno črevesno floro.
Probiotiki pomagajo pri prebavi hrane, sintezi vitaminov, aminokislin in kratkoverižnih maščobnih kislin, ki hrani črevesne celice ter spodbujajo gibanje črevesja. Probiotiki so ključni za vzdrževanje zdravega prebavnega sistema in imunskega sistema.
Ste vedeli, da je naš gastrointestinalni trak poseljen z več miljardami bakterij in da imamo več kot 500 različnih bakterijskih sevov?
Dejstvo, da se rodimo z več miljardami bakterij v prebavnem traktu, kaže, da niso vse bakterije škodljive. Nekatere koristne bakterije so nujne za pravilno delovanje prebavnega trakta in imunskega sistema.
Večina bakterij, ki jih danes najdemo v probiotičnih izdelkih spada med mlečnokislinske bakterije (MKB) najpogosteje laktobacile ali bifidobakterije. Najpogostejše probiotične bakterije so Lactobacillus in Bifidobacteria. Druge pogoste vrste vključujejo Saccharomyces, Streptococcus, Enterococcus, Escherichia in Bacillus.
Probiotiki in preobiotiki – V čem se razlikujejo?
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah prispevajo k zdravju gostitelja, npr. imajo pozitivne učinke na prebavo in izboljšajo imunski sistem. Z izrazom prebiotik opišemo kot netopne vlaknine, ki prispevajo k boljšemu preživetju in rasti probiotičnih bakterij ter drugih, zdravju neškodljivih mikroorganizmov v telesu.
Kadar združimo probiotike in prebiotike v en pripravek pa dobimo sinbiotike. Uživanje pravilno izbranih probiotikov, prebiotikov ali sinbiotikov lahko prispeva k izboljšanju zdravja.
Kako delujejo probiotiki?
Glavna vloga probiotikov, ali dobrih bakterij, je ohranjati zdravo ravnovesje v telesu. Pomislite na to kot na vzdrževanje telesa v nevtralnem stanju. Ko zbolite, se v telo vnesejo škodljive bakterije in njihovo število se poveča. To poruši ravnovesje v telesu. Dobre bakterije delujejo tako, da se borijo proti škodljivim bakterijam in obnovijo ravnovesje v telesu, kar vam pomaga, da se počutite bolje.
Probiotične bakterije izkazujejo posebne lastnosti, ki jim omogočajo tekmovanje z zdravju škodljivimi bakterijami na ciljnih mestih. Te lastnosti vključujejo razgradnjo sestavin hrane, spodbujanje delovanja prebavil in krepitev imunske odpornosti.
Proti patogenim mikrobom se probiotične bakterije borijo s prevzemom njihovih vezavnih mest na sluznicah in proizvodnjo različnih protimikrobnih snovi, vključno s kislinami. To spreminja okolje, ki postane neprijetno za patogene organizme.
Delovanje probiotikov pripisujemo manjši občutljivosti za okužbe in alergije ter boljšemu odzivu na stres, kar pa vodi do izboljšanega psihofizičnega počutja. Danes razumemo, da mikrobiota igra ključno vlogo pri ohranjanju homeostaze in zdravega črevesja.
Probiotiki in njihove koristi
Koristi probiotikov vključujejo raznovrstno uporabo, ne le za določen del telesa, temveč praktično povsod v našem telesu.
Nekatere študije navajajo, da naj bi bili koristni za zdravljenje prebavnih motenj in vnetnih črevesnih bolezni. Probiotiki za ustno votlino naj bi preprečevali nastanek zobne gnilobe. Veliko pa se govori tudi o koristih probiotikov za krepitev imunskega sistema.
Probiotiki in imunski sistem
V črevesju se naš organizem na največji površini srečuje z zunanjim okoljem, zato kar 70 % delovanja imunskega sistema izbira iz »črevesnega imunskega sistema«. Za optimalno delovanje tega sistema ima pomembno vlogo črevesna mikrobiota, ker v črevesju omogoča pravilen razvoj specifičnega in nespecifičnega imunskega sistema.
Mikrobiota in imunski sistem sta v stanju sobivanja. Črevesna mikrobiota tako vpliva na delovanje in razvoj imunskega sistema, hkrati pa imunski sistem vpliva na delovanje mikrobiote.
Probiotiki dokazano pozitivno vplivajo na imunski sistem gostitelja in na zdrave bakterije, prisotne v črevesju. Probiotiki izboljšujejo imunski sistem tako, da spreminjajo humoralni in celični imunski odziv.
Probiotiki za prebavo
Dodajanje mlečnokislinskih bakterij v prehrano lahko izboljša prebavo in pomaga varovati črevesno sluznico, v kateri so ključne imunske celice, ki skrbijo za zdravje celotnega organizma.
Probiotiki zagotavljajo tudi normalno kislost v črevesju, s čimer preprečujejo razraščanje škodljivih ter pogojno škodljivih mikroorganizmov in večajo obrambno sposobnost črevesne sluznice.
Probiotike lahko uporabljamo za preventivno in podporno zdravljenje pri driskah, napenjanju, pri zdravljenju s antibiotiki in drugih prebavnih motnjah.
Probiotiki in karies
Karies je nalezljiva bolezen trdih zobnih tkiv, ki jo povzročajo štiri ključni dejavniki: sladkor, občutljivo zobno tkivo, prisotnost ustnih bakterij v zobnem plaku, predvsem pa Streptococcus mutans, ter čas. Znanstveniki se trudijo razvijati prehrambene izdelke z probiotično aktivnostjo, ki bi lahko zmanjšali prisotnost teh bakterij. Po rezultatih številnih raziskav se zdi, da imajo probiotične bakterije, zlasti tiste iz rodu bifidobakterij in laktobacilov, zaviralni učinek na bakterije Streptococcus mutans v slini.
Doslej izvedene raziskave so vključevale različne probiotične izdelke, med njimi različne vrste jogurtov in celo sladoled. V teh poskusih so se vrste Bifidobacterium lactis in Lactobacillus acidophilus izkazale kot učinkovite pri zmanjševanju prisotnosti streptokokov v slini, kar bi lahko privedlo tudi do zmanjšanja negativnih učinkov kisline na zobno tkivo.
Probiotikom pripisujejo tudi številne druge blagodejne učinke kot je izboljšanje metabolizma laktoze, zdravljenje gastrointestinalnih bolezni (npr. kronične vnetne črevesne bolezni), alergijskih bolezni (npr. atopičnega dermatitisa), zmanjšanje telesne teže, znižanje nivoja krvnega tlaka in holesterola.
VIRI
Markowiak, P. in Śliżewska, K. (2017). Effects of probiotics, prebiotics, and synbiotics on human health. Nutrients, 9(9), 1021. https://doi.org/10.3390/nu9091021
Borchers AT, Selmi C, Meyers FJ, Keen CL, Gershwin ME. Probiotics and immunity. J Gastroenterol 2009; 44: 26-46.
Galdeano CM, Cazorla SI, Dumit JML, velez E, Perdigon G. Benefficial effects of probiotic consumption on the Immune system. Ann Nutr Metab 2019; 74:115–124.
Bixquert Jiménez M. Rev Esp Enferm Dig 2009; 101: 553-564.
Ciorba MA. Perspectives in clinical gastroenterology and hepatology. clinical gastroenterology and hepatology 2012; 10: 960–968.