Pojdi na glavno vsebino
0

Artritis - revmatična bolezen sklepov

Artritis - revmatična bolezen sklepov

Artritis je splošno poimenovanje za različne vnetne in degenerativne spremembe v sklepu, zato lahko ločimo več kot 100 različnih oblik artritisa, ki nastanejo zaradi različnih vzrokov.

Ste vedeli, da je artritis oz. vnetje sklepov najpogostejši vzrok za obisk zdravnika? Vnetje sklepov namreč povzroča močne bolečine v sklepih, ki vplivajo na našo kakovost življenja, saj nam sklepi omogočajo gibanje, sedenje in praktično vsakodnevne dejavnosti.

Kaj je artritis in kateri so dejavniki tveganja?

Kateri simptomi so značilni za artritis?

Glavne vrste artritisa

Druge vrste artritisa in sorodnih bolezni

Artritis – Kako si lahko pomagamo sami?

Kaj je artritis in kateri so dejavniki tveganja?

Artritis je najpogostejši vzrok za bolečine v sklepih. Je revmatična bolezen sklepov, natančneje vnetje sklepov. Največkrat prizadene ljudi med 30. in 50. letom.

Predstavlja hude bolečine v sklepih, otekline in spremljajočo rdečico na vnetju mesta. Prizadene lahko en sam sklep ali več sklepov hkrati.

Dejavniki tveganja za artritis so:

  • Družinska anamneza - Nekatere vrste artritisa se pojavljajo v družini, zato je verjetnost za razvoj artritisa večja, če imajo bolezen vaši starši ali bratje in sestre.
  • Starost - Tveganje za številne vrste artritisa, vključno z osteoartritisom, revmatoidnim artritisom in protinom, se s starostjo povečuje.
  • Spol - Ženske pogosteje kot moški zbolijo za revmatoidnim artritisom, medtem ko je večina ljudi, ki imajo protin, drugo vrsto artritisa, moških.
  • Prejšnja poškodba sklepov - Pri ljudeh, ki so si poškodovali sklep, morda med športom, je večja verjetnost, da bodo sčasoma razvili artritis v tem sklepu.
  • Prekomerna telesna teža - Odvečni kilogrami obremenjujejo sklepe, zlasti kolena, kolke in hrbtenico. Debeli ljudje imajo večje tveganje za razvoj artritisa.

Kateri simptomi so značilni za artritis?

Najpogostejši znaki in simptomi artritisa so povezani s sklepi. Simptomi značilni za artritis se navadno razvijajo postopoma, lahko pa se pojavijo tudi nenadno. Odvisno od vrste artritisa lahko znaki in simptomi vključujejo:

  • bolečine
  • togost
  • otekanje
  • rdečica
  • zmanjšan obseg gibanja

Glavne vrste artritisa

Artritis je splošno poimenovanje za različne vnetne in degenerativne spremembe v sklepu, zato lahko ločimo več kot 100 različnih oblik artritisa, ki nastanejo zaradi različnih vzrokov in posledično zahtevajo različne terapevtske pristope. Dve najpogostejši obliki artritisa sta osteoartroza in revmatoidni artritis.

  1. Osteoartritis

Osteoartritis je daleč najpogostejša vrsta artritisa. Poškoduje lahko skoraj vse sklepe, vendar se večinoma pojavlja v rokah, hrbtenici, kolkih in kolenih.

Osteoartritis je nekoč veljal za bolezen obrabe, pri kateri se hrustanec - zaščitna plast na koncih kosti - po letih uporabe obrabi. Z nadaljnjimi raziskavami pa se je razmišljanje o OA spremenilo.

Artritični sklepi

Zdravniki zdaj vedo, da je OA bolezen celotnega sklepa in ne le hrustanca. Kosti v prizadetih sklepih postanejo šibkejše, vezivno tkivo, ki drži sklep skupaj, se poslabša, vnetje pa poškoduje sklepno oblogo.

Študije osteoartritis povezujejo s posttravmatskimi poškodbami, prekomerno telesno težo, pomanjkanjem gibanja in slabo prehrano.

Dejstvo je, da se tveganje za osteoartritis s starostjo povečuje. Vendar zato še ni potrebno vreči ''puške v koruzo''. Z preventivnimi ukrepi lahko preprečite težave s sklepi in ostanete aktivni tudi v pozni starosti.

  1. Avtoimunski vnetni artritis oz. Revmatoidni artritis

 Imunski sistem je naša glavna zaščita pred virusi, bakterijami in drugimi škodljivimi dejavniki. Zdrav imunski sistem deluje tako, da ustvarja ''pozitivna vnetja'' za odstranjevanje okužb in zdravljenje poškodb.

Pri vnetnem artritisu pa je imunski sistem pretirano aktiven in napada zdrava tkiva, vključno s sklepi v hrbtenici, rokah in stopalih. Pri nekaterih ljudeh vnetje postane sistemsko in poškoduje oči, kožo, srce in druge organe.

Veliko, vendar ne vse vrste vnetnega artritisa se štejejo za avtoimunske bolezni, ker imunski sistem izgubi sposobnost razlikovanja med seboj in ne-seboj in napade telo, ki naj bi ga ščitil.

ArtritisArtritis največkrat prizadene ljudi med 30. in 50. letom.

Revmatoidni artritis je najpogostejša oblika avtoimunskega vnetnega artritisa. Psoriatični artritis , aksialni spondiloartritis, protin in juvenilni artritis so manj pogosti in jih je težje diagnosticirati.

Ni znano, kaj povzroča vnetni artritis pri vsakem posamezniku, vendar se raziskovalci strinjajo, da ga pri ljudeh, ki imajo genetske predispozicije, lahko sproži nekaj v okolju - na primer virus, stres ali kajenje. Nedavne raziskave so prav tako poudarile zapleteno in ključno vlogo črevesnih mikrobov pri vnetnih boleznih, povezanih z imunskim sistemom, kot sta revmatoidni in psoriatični artritis.

  1. Putika

Napad povzroči nastanek soli sečne kisline v sklepih. Obloge teh kristalov povzročijo otekanje, rdečico, vročino, bolečino in togost v sklepu.

Putika pogosto nastane po uživanju določene vrste hrane, npr. lupinarjev (raki, školjke, polži), jeter, posušenega fižola, graha, sardel ali mesne omake. Pitje alkohola, prevelika telesna teža in nekatera zdravila protin samo še poslabšajo.

Pri starejših ljudeh lahko zdravila za krvni pritisk povzročijo napad putike. Pri ženskah je bolezen redkejša, pojavlja se predvsem v menopavzi.

Kristali sečne kislineKristali sečne kisline

Putika najpogosteje napade palce na nogi, vendar lahko napade tudi ostale sklepe, npr. gležnje, komolce, kolena, zapestje, roke ali ostale nožne prste. Otekanje lahko povzroči zategnjenost kože na sklepu, kar povzroči rdečico ali celo vijolično barvo in preobčutljivost.

Prizadeti sklepi so pri putiki izredno boleči, včasih je lahko prisotna tudi zmerno povišana telesna temperatura.

Napad putike lahko v nekaj dneh samodejno izgine. Potreben je le počitek in mirovanje prizadetega sklepa.

Druge vrste artritisa in sorodnih bolezni

  • ankilozirajoči spondilitis - dolgotrajno vnetno stanje, ki prizadene predvsem kosti, mišice in vezi hrbtenice, kar povzroča togost in zlivanje sklepov. Druge težave lahko vključujejo otekanje kit, oči in velikih sklepov
  • cervikalna spondiloza - cervikalni spondilitis, znan tudi kot degenerativni osteoartritis, prizadene sklepe in kosti v vratu, kar lahko povzroči bolečine in togost
  • fibromialgija - povzroča bolečine v telesnih mišicah, vezeh in kitah
  • lupus - avtoimunska bolezen, ki lahko prizadene veliko različnih organov in telesnih tkiv
  • protin - vrsta artritisa, ki ga povzroča preveč sečne kisline v telesu. Ta lahko ostane v sklepih (običajno prizadene palec na nogi), lahko pa se razvije v katerem koli sklepu. Povzroča močno bolečino, rdečino in oteklino.
  • psoriatični artritis - vnetno stanje sklepov, ki lahko prizadene ljudi z luskavico
  • enteropatski artritis - oblika kroničnega vnetnega artritisa, povezana z vnetno črevesno boleznijo (IBD), pri čemer sta dve glavni vrsti ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen.

Artritis – Kako si lahko pomagamo sami?

Mogoče boste presenečeni, vendar lahko veliko storimo sami. S pravilno telesno vadbo in držo telesa pripomoremo k temu, da bodo naši sklepi ostali zdravi.

1. Vzdrževanje telesne teže

Osebe s povišano telesno maso, spadajo med tiste posameznike, ki pogosteje čutijo bolečine v sklepih. Največkrat se bolečine pojavijo v kolenih, kolkih in gležnjih. Ti sklepi namreč nosijo največ telesne teže in se zato pospešeno obrabljajo predvsem pri osebah z več kilogrami.

2. Redna telesna aktivnost

Redno gibanje ni pomembno samo za posameznike s prekomerno telesno težo temveč za vse. Telesna aktivnost:

  • pospeši krvni obtok,
  • našo prebavo,
  • zmanjša tveganje za razvoj drugih kroničnih bolezni,
  • hkrati pa tudi zmanjša stres, ki je naš največji sovražnik

Z redno vadbo tudi vzdržujemo sposobnost in gibljivost sklepov, hkrati pa krepimo mišice, ki podpirajo delovanje sklepov.

Strokovnjaki priporočajo, da so odrasli v idealnem primeru zmerno telesno dejavni 150 minut na teden, na primer 30 minut hoje, plavanja ali kolesarjenja pet dni na teden.

Ob pojavu simptomov artritisa, se je o izbiri primerne vadbe dobro posvetovati z osebnim zdravnikom ali izbranim fizioterapevtom.

3. Topli in hladni obkladki

Pri artritisu lahko pomagata tako vročina, kot hlad. Otečen in vnet sklep hladimo z ledenim obkladkom 15 – 20 minut večkrat na dan. Hladni obkladki pomagajo pri zmanjšanju vnetja in otekline ter olajšajo gibanje sklepa.

4. Uravnotežena prehrana

Zdrava prehrana je ena ključnih komponent ohranjanja telesne mase in zdravega življenjskega sloga.

Pri bolečinah v sklepih oz. artritičnih obolenjih nam lahko pomaga hrana bogata z vitamini in minerali, kot so:

  • vitamin C (prispeva k nastajanju kolagena za normalno delovanje hrustanca in kosti)
  • vitamin D (prispeva k ohranjanju zdravih kosti in k normalni absorpciji kalcija in fosforja)
  • Kalcij (vpliva na razvoj, strukturo in čvrstost kosti)
  • Cink

Ter tudi hrana bogata s kolagenom, saj začne s starostjo sinteza lastnega kolagena v telesu upadati, posledično pa se zmanjšuje tudi količina kolagena v sklepih. Zakaj je to zaskrbljujoče?

Kolagen je ena izmed najpomembnejših strukturnih beljakovin v telesu. Med drugim, sestavlja tudi hrustanec, kosti, kite in sklepe. Po 25. letu je zato smiselno preventivno ukrepanje z rednim uživanjem hidroliziranega kolagena.

Nekatere študije kažejo, da jemanje kolagena pomaga pri izboljševanju simptomov osteoartritisa in lajšanju bolečin v sklepih.

Pomembno je še poudariti, da se je potrebno izogibati uživanju večjih količin ocvrte, sladke in procesirane hrane ter prevelikih količin mlečnih izdelkov in mesa.


Oznake: artritis bolečine v sklepih osteoartritis putika sklepi bolečine