Zakaj se pojavi prhljaj?
Odkrijte, zakaj se pojavi prhljaj in kako se ga lahko znebimo. Kateri so vzroki in kako se težav rešimo na enostaven način.
Prhljaj nastane zaradi neravnovesja v delovanju žlez lojnic, kar vodi do prekomerne proizvodnje sebuma in posledične prekomerne rasti glivic, kot je Malassezia furfur, na lasišču.
To stanje sproži vnetne odzive in pospešeno luščenje povrhnjice, kar se kaže kot vidne luske na lasišču.
Za podrobnejše informacije o povezanem stanju, kot je seboreični dermatitis (znan tudi kot seborejski ekcem), obiščite našo stran o seboroičnem dermatitisu
KAJ JE PRHLJAJ
Prhljaj je pogosto stanje, ki se kaže kot luskanje kože na lasišču, in je pogosto rezultat več dejavnikov, povezanih s seboroičnim dermatitisom, suho kožo ali prekomerno aktivnostjo kvasovke, ki se normalno nahaja na lasišču in lahko povzroča omenjeno stanje.
V študijah je bilo ugotovljeno, da se prhljaj pojavlja pri do 50% svetovnega prebivalstva in lahko prizadene moške in ženske vseh starosti.
Vzrok za pojav prhljaja je lahko disfunkcija lojnic, ki povzroča prekomerno izločanje sebum-a, kar vodi do nastanka mastne kože in povečanega luščenja.
Ta proces lahko povzroči vnetje in rdečico, kar pripomore k razvoju prhljaja.
Poleg tega lahko dejavniki, kot so stres, slaba prehrana z nizko vsebnostjo cinka in vitaminov skupine B, ter neustrezna higiena lasišča, vplivajo na pojav prhljaja.
Prhljaj se običajno razvršča v dve kategoriji: suhi prhljaj, ki ga zaznamuje majhne bele luskice, in mastni prhljaj, ki povzroča goste, rumenkaste luske, pogosto spremljajoče srbenje.
Za zdravljenje prhljaja se najpogosteje uporabljajo antifungalni šamponi, ki vsebujejo snovi kot so piriton cink, selenov sulfid in katran. Ti pomagajo pri zmanjšanju rasti glivic in uravnavi izločanja sebuma.
Učinkovitost zdravljenja običajno opazimo v roku 4 do 8 tednov, vendar se lahko pogosto prhljaj ponovno pojavi, zato je vzdrževanje ustrezne rutine za nego lasišča ključno.
KAJ JE SUHI PRHLJAJ
Suhi prhljaj je stanje, ki se kaže kot luščenje kože na lasišču in se pogosto pojavlja, ko je koža dehidrirana ali brez zadostne naravne maščobe.
Ta vrsta prhljaja je značilna za majhne, bele luskice, ki se sproščajo iz lasišča in pogosto padajo na ramena, kar lahko povzroča nelagodje in estetske neprijetnosti.
Statistične raziskave kažejo, da je suhi prhljaj najpogostejši pri ljudeh z suho kožo, kar lahko predstavlja približno 40% vseh primerov prhljaja.
Med ključnimi vzroki za pojav suhega prhljaja so hemistični dejavniki, kot so nizka vlažnost zraka, še posebej v zimskih mesecih, ko lahko suhi zrak poslabša stanje lasišča.
Hormonske spremembe, kot so tiste, ki jih povzroča stres ali spremembe v življenjskem ciklu (npr. nosečnost), prav tako igrajo pomembno vlogo.
Kozmetični izdelki, ki vsebujejo agresivne kemikalije, lahko dodatno izsušijo kožo in poslabšajo simptome.
Suhi prhljaj dodatno vpliva na vsakodnevno življenje, saj lahko povzroča srbenje, kar vodi do dodatnega draženja in praskanja.
Za učinkovito zdravljenje suhega prhljaja se priporoča uporaba vlažilnih šamponov in balzamov, ki vsebujejo glicerol in aloe vero.
Prva izboljšanja so pogosto opažena v 2 do 4 tednih redne uporabe, pri čemer je pomembno vzdrževanje primerne rutine za nego lasišča, da bi preprečili ponovni nastanek težav ter ohranili zdravje in vitalnost las.
KAJ JE MASTNI PRHLJAJ
Mastni prhljaj je dermatološko stanje, pri katerem se na lasišču pojavljajo mastni, rumenkasti luskasti obliži.
Gre za obliko seboroičnega dermatitisa, ki je posledica prekomernega delovanja žlez lojnic in povečane proizvodnje sebuma (mastne snovi, ki jo izločajo lojnice).
Ta prekomerna proizvodnja sebuma ustvarja idealne pogoje za razrast kvasovke Malassezie furfur, ki je naravno prisotna na koži, vendar v pogojih prekomerne vlage in olja lahko povzroči draženje in vnetje lasišča.
To vnetje vodi do pospešenega luščenja povrhnjice, kar povzroči nastanek lusk, ki so večje in bolj mastne v primerjavi z običajnim prhljajem.
Mastni prhljaj je pogosto spremljan s simptomi, kot so srbenje in pordelost kože.
Genetika in hormonske spremembe, kot so povečane ravni androgenov, lahko prispevajo k nagnjenosti k tej težavi, to pa je tudi razlog, da se ta oblika prhljaja bolj pogosto pojavlja pri moških.
Poleg tega so pogosti dejavniki tveganja tudi stres, neustrezna higiena lasišča in uporaba neprimernih kozmetičnih izdelkov.
Zdravljenje vključuje uporabo medicinskih šamponov, ki vsebujejo antimikotične učinkovine (kot je ketokonazol), keratolitike (npr. salicilna kislina) za odstranitev lusk, in protivnetna sredstva, kot je ciklopiroks, ki zmanjšujejo vnetja.
Če stanje ne reagira na lokalno zdravljenje, se lahko priporoči sistemska terapija z oralnimi antimikotiki. Kronična narava mastnega prhljaja zahteva dolgoročno in vzdrževalno terapijo, da se preprečijo ponovitve.
ZAKAJ SE POJAVI PRHLJAJ
Glavni vzroki za pojav prhljaja:
- Prekomerna rast glivice Malassezia furfur
- Prekomerno delovanje žlez lojnic
- Seboreja (prekomerna mastnost lasišča)
- Hormonske spremembe
- Stres
- Napačna higiena lasišča
- Uporaba neprimernih kozmetičnih izdelkov
Prhljaj se pojavi kot posledica več faktorskega procesa, kjer ključni element predstavlja prekomerna kolonizacija lasišča z glivico Malassezia furfur, ki se normalno nahaja na površini kože.
Malassezia furfur se hrani z lipidi v sebumu, pri čemer sprošča stranske produkte, ki povzročajo draženje kože in sprožijo vnetni odziv.
Ta odziv pospeši obnavljanje povrhnjice, kar vodi do prekomernega luščenja odmrlih kožnih celic, ki se pojavijo kot vidne luske.
Poleg tega seboreja, ki se kaže v obliki mastnega ali suhega lasišča, še dodatno poslabša stanje, saj prispeva k povečani vlagi in olju na koži.
Hormonske spremembe, zlasti povečanje androgenov, lahko spodbudijo delovanje žlez lojnic, kar pojasnjuje pogostejši pojav prhljaja med puberteto in pri moških.
Stres prav tako igra pomembno vlogo, saj vpliva na imunski sistem, ki posledično zmanjša svojo učinkovitost v nadzoru nad glivicami.
Napačna higiena, kot je redko umivanje las ali uporaba agresivnih šamponov, lahko uniči naravno mikrobioto lasišča, kar poveča možnost za razrast škodljivih mikroorganizmov.
Uporaba neprimernih kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo dražeče kemikalije, prav tako lahko povzroči kontaktni dermatitis, kar še poslabša težave s prhljajem.
Kombinacija teh dejavnikov vodi do kroničnega in ponavljajočega se stanja, ki zahteva ustrezno dermatološko obravnavo.
ZAKAJ JE PREKOMERNA RAST GLIVICE MALASSEZIA FURFUR RAZLOG ZA PRHLJAJ
Kot smo že omenili, je prekomerna rast glivice Malassezia furfur ključen patogenetski dejavnik za nastanek prhljaja.
Ko se pojavi seboreja ali drugi predispozicijski dejavniki, se poveča količina sebuma, kar ustvari ugodno okolje za razmnoževanje glivice.
Malassezia furfur razgrajuje lipide v sebumu, pri čemer nastajajo nenasičene maščobne kisline in oksidacijski produkti, ki lahko poškodujejo kožno bariero in sprožijo vnetni odziv.
Posledično se pospeši cikel obnavljanja epidermisa (povrhnjice), kar vodi do hiperproliferacije keratinocitov (kožnih celic), ki se posledično pretirano luščijo in nastanejo vidne luske – prhljaj.
Poleg tega ti vnetni mediatori povzročajo srbenje in draženje, kar lahko vodi do praskanja in sekundarne poškodbe kože.
Pri posameznikih z oslabljeno imunsko funkcijo, kot so tisti z imunosupresijo ali zaradi stresa, se naravna sposobnost telesa za nadzor nad rastjo Malassezie zmanjša, kar dodatno prispeva k povečani kolonizaciji.
Poleg tega lahko okoljski dejavniki, kot so visoka vlažnost in temperature, povečajo mastnost kože in s tem prispevajo k ustvarjanju ugodnih pogojev za razmnoževanje te glivice.
Genetska predispozicija lahko prav tako vpliva na občutljivost kože in reaktivnost na Malassezio, kar še dodatno poslabša stanje. Kombinacija teh dejavnikov vodi do patološke proliferacije glivice, ki je glavni vzrok za razvoj in vzdrževanje prhljaja.
ZAKAJ JE PREKOMERNO DELOVANJE ŽLEZ LOJNIC RAZLOG ZA NASTANEK PRHLJAJA
Prekomerno delovanje žlez lojnic, ki se kaže v prekomerni proizvodnji sebuma, igra ključno vlogo pri nastanku prhljaja, saj ustvarja idealne pogoje za motnje na lasišču.
Sebum je naravna mastna snov, ki jo žleze lojnice izločajo za zaščito kože in las.
Kadar je izločanje sebuma prekomerno, se na površini kože pojavi prekomerna količina lipidov, kar vodi do seboreje, ki ustvarja ugodno okolje za rast lipofilnih mikroorganizmov, kot že pogosto omenjena glivica Malassezia furfur.
Ta glivica, ki se naravno nahaja na koži, uporablja sebum kot vir hranil in pri tem sprošča maščobne kisline, ki dražijo kožo in sprožijo vnetni odziv.
Ta vnetni odziv povzroči hiperproliferacijo keratinocitov (kožnih celic), kar vodi do pospešenega luščenja povrhnjice. Rezultat je pojav lusk na lasišču, ki so značilne za prhljaj.
Poleg tega se prekomerni sebum pogosto meša z odmrlimi kožnimi celicami, kar vodi do tvorbe mastnih oblog na lasišču, ki lahko zapirajo lasne folikle in dodatno poslabšajo stanje.
Hormonska neravnovesja, kot je povečanje androgenov, pogosto med puberteto ali zaradi drugih endokrinih motenj, spodbujajo delovanje žlez lojnic, kar povečuje izločanje sebuma.
Genetska predispozicija lahko vpliva na velikost in aktivnost žlez lojnic, zaradi česar so nekateri posamezniki bolj nagnjeni k prekomerni proizvodnji sebuma.
Stres in neustrezna prehrana, bogata z maščobami in sladkorji, lahko dodatno spodbujata lojnice, medtem ko okoljski dejavniki, kot sta vlažnost in toplota, povečajo mastnost kože.
Vse to skupaj prispeva k patogenezi prhljaja, kar zahteva celostno obravnavo za uravnavanje delovanja žlez lojnic in zmanjšanje simptomov.
ZAKAJ JE SEBOREJA VZROK ZA PRHLJAJ
Seboreja oziroma prekomerna mastnost lasišča je pomemben dejavnik pri razvoju prhljaja, saj povzroči neravnovesje v naravni zaščitni bariere kože.
Sebum, mastna snov, ki jo izločajo žleze lojnice, v normalnih količinah ščiti in vlaži kožo, vendar pri seboreji prihaja do prekomernega izločanja.
To vodi do prekomerne prisotnosti lipidov na površini kože, kar povzroči hiperkeratozo (nenormalno odebelitev povrhnjice).
Takšno okolje je ponovno idealno za razrast omenjenih glivic, Malassezia furfur, ki se hranijo z lipidi v sebumu in med razgradnjo sproščajo maščobne kisline.
Te kisline dražijo kožo in povzročajo vnetje, kar vodi v pospešeno obnavljanje kožnih celic.
Keratinociti (celice povrhnjice) se tako hitreje delijo in posledično bolj pogosto luščijo, kar ustvarja vidne luske na lasišču, ki jih poznamo kot prhljaj.
Poleg tega prekomerna mastnost preprečuje normalno izhlapevanje vlage, kar ustvarja vlažno okolje, kjer se škodljive bakterije in glivice lahko še hitreje razmnožujejo, kar dodatno poslabša stanje.
Seboreja je pogosto povezana tudi z hormonskimi spremembami, kot je povečanje androgenov, kar še dodatno stimulira izločanje sebuma.
V kombinaciji s faktorji, kot so stres, okoljski pogoji (vlaga, temperatura), in neustrezna higiena, seboreja bistveno poveča tveganje za razvoj kroničnega prhljaja, ki ga je težko nadzorovati brez ustrezne dermatološke obravnave.
Sčasoma lahko neobvladovana seboreja vodi tudi do hujših oblik kožnih stanj, kot je seboroični dermatitis, kjer prhljaj postane bolj trdovraten in težje obvladljiv.
ZAKAJ SO HORMONSKE SPREMEMBE POVZROČITELJ PRHLJAJA
Hormonske spremembe so ključni dejavnik pri razvoju prhljaja, saj neposredno vplivajo na delovanje žlez lojnic in posledično na stanje lasišča.
Androgeni, kot so testosteron in dihidrotestosteron (DHT), so hormoni, ki spodbujajo delovanje žlez lojnic, kar poveča izločanje sebuma (mastne snovi).
Ko raven androgenov naraste, na primer v puberteti, med nosečnostjo, menopavzo ali zaradi nekaterih endokrinih motenj, se poveča tudi aktivnost žlez lojnic, kar vodi do prekomerne mastnosti lasišča, znane kot seboreja.
To pa ustvarja idealno okolje za rast glivic. Katerih? Sedaj smo prepričani, da že veste, da gre za Malassezio furfur.
Ponovi se celotna zgodba, in sicer pride do razgradnje lipidov, sprostijo se nenasičene maščobne kisline in te dražijo lasišče in povzročajo vnetje.
Posledično pride do pospešenega luščenja povrhnjice, kar vodi do nastanka prhljaja.
Poleg tega hormonska nihanja vplivajo tudi na hitrost celične proliferacije v povrhnjici, kar še dodatno prispeva k nastanku prhljaja.
Estrogeni imajo sicer zaščitno vlogo in zmanjšujejo izločanje sebuma, zato zmanjšanje estrogenov, na primer med menopavzo, lahko vodi do poslabšanja stanja.
Stres, ki lahko poveča raven kortizola (stresnega hormona), prav tako vpliva na hormonsko ravnovesje in posledično na delovanje žlez lojnic.
Hormonske spremembe lahko torej povzročijo neravnovesje v produkciji sebuma, kar ustvarja pogoje za prekomerno rast glivic in posledično razvoj prhljaja.
Ker so hormonske spremembe pogosto neizogibne in ciklične, je prhljaj, povezan s temi spremembami, pogosto kroničen in zahteva redno nego in prilagoditev dermatološke obravnave glede na posameznikovo hormonsko stanje.
ZAKAJ JE GENETSKA PREDISPOZICIJA VZROK PRHLJAJA
Genetska predispozicija ima pomembno vlogo pri razvoju prhljaja, saj vpliva na številne fiziološke procese, ki uravnavajo zdravje lasišča.
Dedni dejavniki lahko določijo, kako občutljivo je lasišče na okoljske dejavnike, kako aktivne so žleze lojnice, in kako učinkovito telo uravnava imunski odziv na mikroorganizme.
Posamezniki z genetsko predispozicijo imajo pogosto večje ali bolj aktivne žleze lojnice, kar vodi do hipersekrecije sebuma.
Ponovi se celotna zgodba. Povečana količina sebuma na lasišču ustvarja okolje, ki spodbuja razrast glivic Malassezia furfur, kar povzroča vnetje in hiperkeratozo (odebelitev povrhnjice).
Poleg tega so določeni geni lahko odgovorni za spremembe v sestavi sebuma, ki postane bolj primeren za razrast mikroorganizmov, ali za zmanjšano učinkovitost kožne bariere, kar povečuje tveganje za draženje in vnetje.
Genetski vplivi lahko tudi regulirajo imunski odziv, kar pomeni, da imajo nekateri ljudje bolj reaktivni imunski sistem, ki se pretirano odziva na prisotnost lipofilnih glivic in drugih mikroorganizmov.
Ta prekomerna imunska reakcija vodi v vnetne procese na lasišču, ki povzročajo pospešeno delitev kožnih celic in posledično nastanek prhljaja.
Poleg tega je možno, da geni, povezani z regulacijo hormonskih ravni, vplivajo na prhljaj, saj lahko genske spremembe povečajo občutljivost na hormone, kot so androgeni, kar vodi do večje aktivnosti žlez lojnic in s tem do večje verjetnosti za razvoj seboreje in prhljaja.
Vsi ti dejavniki skupaj kažejo, da genetska predispozicija igra osrednjo vlogo pri dovzetnosti za prhljaj, saj vpliva na več ključnih fizioloških procesov, od proizvodnje sebuma do imunske funkcije, kar skupaj ustvarja ugodne pogoje za nastanek in vzdrževanje tega dermatološkega stanja.
ZAKAJ NASTANE PRHLJAJ PRI STRESU
Stres je pomemben dejavnik pri razvoju prhljaja, saj vpliva na več fizioloških procesov, ki lahko vodijo do poslabšanja zdravja lasišča.
Ko telo doživlja stres, se poveča izločanje kortizola, stresnega hormona, ki ima številne negativne učinke na kožo.
Povišane ravni kortizola lahko motijo imunski sistem, kar zmanjša sposobnost telesa za nadzor nad mikroorganizmi.
Oslabljen imunski odziv omogoča prekomerno rast glivic, kar vodi do vnetja in draženja kože, kar posledično povzroči hiperkeratozo (pretirano luščenje povrhnjice).
Poleg tega stres vpliva na delovanje žlez lojnic, kar povzroči hipersekrecijo sebuma.
Prekomerno izločanje sebuma ustvari mastno okolje, ki spodbuja razmnoževanje glivic in bakterij, kar vodi v vnetje in pospešeno delitev kožnih celic, ki se kaže kot prhljaj.
Psihološki stres prav tako povzroča spremembe v kožni bariere, kar zmanjšuje njeno sposobnost zadrževanja vlage in povečanja prehoda škodljivih snovi, kar dodatno draži kožo in povečuje verjetnost za nastanek prhljaja.
Stres vpliva tudi na hormonsko ravnovesje, kar lahko vodi do nihanja ravni androgenov. Ti hormoni spodbujajo delovanje žlez lojnic, kar še poveča izločanje sebuma.
Kombinacija povečanega sebuma in oslabljene imunske funkcije ustvarja popolne pogoje za razvoj prhljaja.
Poleg tega lahko kronični stres povzroči trajno spremembo v delovanju žlez lojnic in imunske funkcije, kar vodi do dolgoročnih težav z lasiščem, vključno s kroničnim prhljajem.
Stres tako igra ključno vlogo pri poslabšanju in vzdrževanju prhljaja, kar zahteva celosten pristop k obvladovanju tako psiholoških kot fizioloških vidikov tega stanja.
KAKŠNE SO REŠITVE ZA PRHLJAJ
Pomembno je, da se odpravi vzroke za nastanek prhljaja in ne le prhljaj sam. Le tako je lahko zdravljenje učinkovito.
Na primer, pretirana uporaba medicinskih šamponov lahko povzroči draženje lasišča ali prekomerno suhost, kar vodi do kompenzatornega povečanja izločanja sebuma, s tem pa se ustvarja ugodno okolje za glivico Malassezia furfur.
Če so uporabljena agresivna keratolitična sredstva, kot je salicilna kislina, brez ustrezne vlažilne nege, se lahko koža pretirano lušči in postane razdražena, kar sproži vnetni odziv in vodi do pospešenega cikla regeneracije povrhnjice, to pa stanje prhljaja še poslabša.
Prav tako lahko nepravilna ali pretirana uporaba kortikosteroidov povzroči tanjšanje kože in oslabitev lokalnega imunskega odziva, kar omogoča lažjo kolonizacijo patogenih mikroorganizmov, vključno z glivicami in bakterijami, ki poslabšajo simptome prhljaja.
Zgrešene spremembe v življenjskem slogu, kot je prekomerno umivanje las ali uporaba neprimernih izdelkov za nego las, lahko porušijo naravno mikrofloro lasišča in poškodujejo kožno bariero, kar vodi do neravnovesja in poslabšanja prhljaja.
Nepravilna prehrana, ki ne zagotavlja zadostnih količin esencialnih hranil, lahko oslabi zdravje kože in prispeva k prekomernemu izločanju sebuma ter posledično k razvoju prhljaja.
Pomanjkanje celostnega pristopa k obvladovanju prhljaja, ki vključuje tako pravilno medicinsko nego kot ustrezne spremembe življenjskega sloga, lahko vodi do neučinkovitega zdravljenja ali celo poslabšanja stanja.
Zato je pomembno, da so rešitve za prhljaj skrbno izbrane, prilagojene posameznikovim potrebam in pravilno uporabljene, da bi preprečili škodljive učinke in učinkovito nadzorovali simptome.
Uporabno je tudi vedeti o seboroičnem dermatitisu lasišča.
Vir študije o prhljaju si lahko ogledate tukaj.
VIRI:
American Academy of Dermatology - Dandruff
National Institutes of Health (NIH) - "Seborrheic Dermatitis"