Pojdi na glavno vsebino
0

Kalcij - gradnik močnih kosti

Kalcij - gradnik močnih kosti

Priporočeni dnevni vnos kalcija se razlikuje od države do države, SZO priporoča okvirno 500–800 mg na dan v otroštvu, 1.300 mg od 10. do 18. leta starosti, 1.000 mg na dan od 19. do 65. le­ta ter 1.300 do 1.500 mg na dan po menopavzi in po 65.letu starosti.

Kalcij je najpogostejši mineral v našem telesu. V hrani se nahaja v obliki organskih in anorganskih snovi. Nujno je potreben za življenje organizmov.  Človeško telo vsebuje približno 1200 g kalcija, kar predstavlja 1-2% telesne teže. Potrebuje ga vsaka celica v telesu. Je eden redkih mineralov, ki ga v prehrani Slovencev primanjkuje. Za primer pomanjkanja, naše telo hrani kalcij v kostnem tkivu. Velika večina se ga nahaja v kosteh in zobeh, kri si ga po potrebi »sposoja« in »vrača«

Pomembno vlogo ima v času odraščanja, ker vpliva na rast okostja in s tem tudi telesa. Pri starejših ljudeh zmanjšuje tveganje za nastanek osteoporoze in s tem preprečuje pogostejše zlome.

Vloga kalcija

Kalcij ima pomembno vlogo pri:

  • strjevanju krvi
  • delovanju mišic
  • delitvi celic
  • ohranjanju zdravih kosti
  • ohranjanju zdravih zob
  • sproščanju energije
  • prevajanju živčnih signalov.

Vnašanje kalcija v telo pripomore k zmanjševanju menstrualnih krčev. Pri predmenstrualnem sindromu zmanjša glavobole, mišične krče in spremembe v razpoloženju.

Ker prispeva k normalnemu sproščanju energije pri presnovi, ima pomembno vlogo tudi pri vzdrževanju telesne teže.

Kalcij se v telo absorbira v tankem črevesju. Absorpcija pa je odvisna od zaužitega obroka ter vitamina D, ki izboljša presnovo kalcija in fosforja. Pri starejših ljudeh se kalcij absorbira počasneje, zaradi fizioloških sprememb, ki so povezane s staranjem.

Kalcij pomaga telesu sproščati energijo iz celic in če ga je v telesu premalo, občutimo pogosto utrujenost.

Zelo pomemben je vnos pri nosečnicah, saj že zarodek v maternici potrebuje kalcij za razvoj kosti. Prav tako ga mora v zadostnih količinah zaužiti doječa mamica.

Pomaga tudi pri proizvodnji melatonina, ki je dober za boljše spanje, zato nam kozarec toplega mleka pomaga zaspati.

Pomanjkanje kalcija

Najbolj so prenizkemu vnosu izpostavljena dekleta v obdobju rasti, ljudje ki se izogibajo vnosu mleka in mlečnih izdelkov, starostniki in ženske v menopavzi zaradi hormonskih sprememb.

V otroštvu in puberteti nezadosten vnos kalcija lahko upočasni rast, v odrasli dobi pa izgubo kostne gostote, kar lahko privede do pogostih zlomov kosti, predvsem pri ženskah v menopavzi, ki  so nagnjene k osteoporozi. Pomanjkanje kalcija v telesu lahko povzroča tudi raka na črevesju in povišan krvni tlak in nereden srčni utrip.

Na znižano raven kalcija pa ne vpliva samo prehrana. Veliko vlogo pri tem ima tudi dednost, prekomerno uživanje kofeina in raba soli, telesna neaktivnost, pomanjkanje sončne svetlobe, podhranjenost telesa.

pomanjkanje kalcija

Predoziranje kalcija

Kalcij lahko tudi predoziramo. Zgornja meja za predoziranje kalcija je 1500 mg.  To pa lahko vodi v nastanek ledvičnih kamnov. Nalaga se na stene žil, v srčno mišico in podkožje, kar pa lahko privede do možganske kapi, srčnega infarkta ali atereoskleroze.

Pri predoziranju imamo lahko težave s slabostjo in bruhanjem, zaprtostjo, izgubo apetita in bolečinami v želodcu, glavobolom, razdražljivostjo, povečano količino urina in s tem dehidracijo ter žejo.  Prevelik vnos omenjenega minerala tudi v kosteh lahko povzroči posledice, kot so prezgodnje staranje kosti, ki s tem povzročajo degeneracijo.

Priporočljive vrednosti vnosa kalcija v telo

Priporočeni dnevni vnos kalcija se razlikuje od dežele do dežele, SZO priporoča okvirno 500–800 mg na dan v otroštvu, 1.300 mg od 10. do 18. leta starosti, 1.000 mg na dan od 19. do 65. le­ta ter 1.300 do 1.500 mg na dan po menopavzi in po 65.letu starosti.

Vnos kalcija

Največ kalcija v telo vnesemo z mlekom in mlečnimi izdelki. Kalcij najdemo tudi v žitu, blitvi, suhih figah, mandljih, suhih marelicah, ovsenih kosmičih, kuhani repi, brokoliju, ohrovtu, koromaču, poru, sardinah in drugih majhnih ribah, ki jih uživamo skupaj s kostmi. Vir kalcija so lahko tudi nekatere mineralne vode.

Za pravilno absorpcijo kalcij potrebuje zadostno količino želodčnega soka, zato ga ni priporočljivo jemati po obrokih z visoko vsebnostjo vlaknin. Priporočljiv je vnos v večernih urah, saj se na ta način lahko zmanjša proces razgrajevanja kosti tekom noči. Značilno je, da se okostje človeka ves čas obnavlja.

Znaki pomanjkanja kalcija

Kadar nam v telesu primanjkuje kalcija, ga telo črpa iz kosti in zob, zato se pomanjkanje na krvi dolgo časa ne pokaže.

Pri pomanjkanju kalcija lahko hitreje prihaja do zlomov, pogosto se pojavljajo mišični krči in trzanje mišic. Pomanjkanje kalcija je tudi lahko vzrok za povišan krvni pritisk, motnje strjevanja krvi, pogosto otrdelost prstov, nesposobnost nadzorovanja telesnih gibov, nereden srčni utrip, lahko tudi zmedenost.

Pomanjkanje kalcija se kaže tudi s spremembami na koži, laseh in nohtih. Pri dolgotrajnem pomanjkanju pri otrocih, se lahko razvije rahitis.

Tudi mravljinčenje in otopelost v rokah in nogah namiguje na pomanjkanje.

Povezava med vitaminom D in kalcijem

Vitamin D je ena ključnih snovi za pomanjkanje kalcija v telesu. Ljudje, ki jim primanjkuje vitamina D, pogosto primanjkuje tudi kalcija, saj je vitamin D glaven pri absorpciji kalcija. Pomaga, da se tvori beljakovina, ki je potrebna za absorpcijo, na katero se veže kalcij za prehod skozi črevesno steno, v kri.

Kalcij se najboljše absorbira, če ga uživamo v manjših odmerkih.


Kalcij v prehranskih dopolnilih

Čeprav so prehranska dopolnila nenevarna, je potrebno z njimi ravnati previdno. Ko je vnos kalcija v  telo nezadosten, ga telo odstrani iz kosti in jih naredi šibke in krhke.

Prav zato se priporoča jemanje prehranskih dopolnil s kalcijem pri ženskah v menopavzi, pri ljudeh, ki s svojo prehrano v telo ne vnesejo zadostnih količin kalcija. To so predvsem vegani, ljudje ki uživajo pretežno beljakovinsko hrano ali hrano z visoko vsebnostjo natrija, zaradi katere telo izloči več kalcija kot pri uravnoteženi prehrani.

Prehranski dodatek v obliki kalcija je priporočen  pri ljudeh s kronično vnetno črevesno boleznijo ali pri Crohnovi bolezni, ker  se pri bolnikih opaža pogostejše pojavljanje osteoporoze in osteomalacije (napačna izgradnja kosti), zaradi pomanjkanja vitamina D in motnje prehajanja snovi skozi črevesno steno.  

Pomemben je dodaten vnos pri jemanju kortikosteroidov, saj je njihov stranski učinek osteoporoza.

Torej - za delovanje našega telesa je pomemben tudi kalcij, ki da kostem trdnost. Je najbolj pogost mineral v telesu.  Če ga v telesu primanjkuje, ga telo črpa iz kosti in zob in kosti postanejo mehke in lomljive. Je nujno potreben za delovanje mišic, celično signalizacijo in mnoge druge funkcije v organizmu.

Priporočen dnevni vnos se s starostjo in načinom življenja spreminja, zato je potrebno zadostno količino kalcija v telo vnesti s hrano ali ustreznimi prehranskimi dopolnili.

Produkti z vitaminom D3

Povejte naprej:


Oznake: kalcij vitamin D močne kosti

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...